Z veroučenci naše župnije smo se od leta 1989 do leta 2020, redno udeleževali Mavričnih srečanj. Prvo soboto v juniju smo s Prevala peš romali na Sveto Goro. V molitvi, pesmi in pogovoru smo bili hitro na vrhu. Kot župnija smo sodelovali z dramatizacijami svetopisemskega odlomka, s prošnjami. Redno pa je naša župnija pripravljala prinašanje...
ZNAMENJE Pri verouku smo spoznavali prvo Jezusovo znamenje, čudež v Kani Galilejski. Pred koncem ure, sem želela preveriti, kaj so si otroci zapomnili in sem vprašala: »Kje je Jezus naredil prvo znamenje?« Hitro je nekdo izstrelil odgovor: »V Kanadi Galilejski.« MISIJON »Da bi imeli življenje (Jn 10,10)« je bilo vodilo misijona, ki smo ga...
ORGLE V naši župniji je dolgo let, pri nedeljski sveti maši ob 10. uri, na orgle igral profesor Hubert Bergant. Bil je vodilni slovenski organist, pravi virtuoz in njegovo veličastno orglanje je velikokrat povleklo naše poglede na kor. Ob igranju Handlove Aleluje, so otroci v prezbiteriju oživeli in veselo poplesavali, tako kot bi morali vsi...
**Župnija je moj drugi dom. Tam sem si našla prijatelje, tam preživljam svoj prosti čas in sodelujem pri raznih dejavnostih. Župnija povezuje ljudi več generacij in nas uči sprejemanja drug drugega. Lepo je, ko s skupnimi močmi storimo nekaj dobrega za skupnost in ob tem duhovno rastemo. Župnišče je prostor za sproščena druženja s prijatelji...
***Župnija mi pomeni veliko. V prvi vrsti zato, ker je to skupna točka ljudi, s katerimi se družim in sem si blizu. Ene izmed najboljših ljudi sem spoznala ravno preko raznoraznih dejavnosti v župniji. Ampak tudi na splošno gledano, župljani niso samo moji sokrajani ampak so nekaj več – ljudje s katerimi vsako nedeljo obiskujem...
Najlepši spomini pa so na obisk papeža Janeza Pavla drugega v Postojni, kjer smo prepevali primorski pevci pod vodstvom dirigenta, gospoda Jožeta Trošta. Nobena vaja nam ni bila pretežka, ne skupna vaja na Sveti gori ne generalka v Postojni. Srečni in ponosni smo bili, da smo prepevali za rojstni dan svetega očeta in da so...
Župnijska Karitas je začela z delovanjem leta 1990 še pred osamosvojitvijo Slovenije. Članice smo rade sodelovale na vseh področjih: zbiranju in razdeljevanju hrane in oblačil, obisku bolnikov in ostarelih na domu. Za duhovno oskrbo bolnikov v bolnišnici je bila odprta kapela Svete Družine, ki jo je urejala gospa Ada Humar. Sodelavke karitas smo obiskovale bolnike...
Leta 1975 me je župnik Dušan Bratina sprejel za katehistinjo predšolskih, prvega in drugega razreda v Šempetru. Pred veroučno uro sem se redno ustavila v župnišču. Ljubezniva gospodinja Vida mi je redno postregla s toplim kakavom in sladico. Ob tem tudi sestrinski in bratski pogovor. Župnik je rad povedal, da je ob sprejemu župnije šel...
Leta 1960 sem se zaradi službe preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je bilo še vaško, poljedelsko okolje. Zaradi ugodne klime so kmetje pridelovali predvsem zelenjavo. Občudovala sem dolge, lepo obdelane njive, polne solate, motovilca, graha, bučk in tudi čudovitega cvetja. Spoznala sem način pridelave in prodajo tega bogastva doma in v Gorici. V Drežnici,...
Nekdaj, v letih po drugi svetovni vojni, je bilo zvonjenje v župniji skrb mežnarja. V zvoniku cerkve je bil en velik zvon in dva majhna. Takrat so zvonili še ročno, tako da so vlekli za dolg, debel štrik. Ob 5.uri zjutraj, so zvonovi zazvonili prvič in naznanili sveto jutro. Drugič so se oglasili ob 5.45...
