***Župnija mi pomeni veliko. V prvi vrsti zato, ker je to skupna točka ljudi, s katerimi se družim in sem si blizu. Ene izmed najboljših ljudi sem spoznala ravno preko raznoraznih dejavnosti v župniji. Ampak tudi na splošno gledano, župljani niso samo moji sokrajani ampak so nekaj več – ljudje s katerimi vsako nedeljo obiskujem sveto mašo. In četudi se to morda sprva ne sliši kot nič posebnega, bolj ko o tem razmišljam, več mi to pomeni. Nekaj prav zares posebnega je, da smo vsako nedeljo skupaj združeni ob molitvi k našemu Gospodu. Da ga skupaj prosimo za odpuščanje, mir, zdravje, srečo, za dobre družinske in prijateljske odnose, za upanje, za razum in ne nazadnje za drug drugega. Biti del župnije ni samoumevno, sploh če ta župnija celotnemu naselju vliva dušo, nas združuje in med sabo povezuje. Je varen prostor, kjer lahko rasteš in se razvijaš (ne glede na starost in globino vere) v duhu dobrih vrednot in sočutja do sočloveka.
***Od otroštva sem bila naučena, da je potrebno vsako nedeljo k sveti maši. Za otroka, ki so ga v nedeljo zjutraj čakale risanke, je bila to prava nočna mora. Takrat si ne bi nikoli predstavljala, da bo sedaj obisk svete maše eden lepših trenutkov v mojem tednu. Poleg tega, da se pri maši lahko srečujem z Bogom, se srečujem tudi z mojimi prijatelji, družino in širšo skupnostjo iz Šempetra, s katero čutim povezanost v veri. Mlade pa ne povezuje samo sveta maša, temveč tudi oratorij. Teden v avgustu, ko poteka, je eden izmed lepših v celotnem letu. Na oratoriju lahko rečem, da sem spoznala moje najboljše prijatelje, s katerimi se družim tudi izven župnijskih dejavnosti. Oblikovali smo skupnost, za katero je, če lahko tako rečem, do neke mere odgovorna prav župnija Šempeter. Za ta dar prijateljstva, stkanega v šempetrskem župnišču, sem najbolj hvaležna, saj vem, da bodo te vezi trajale večno. Župnija Šempeter bo tako zame vedno neke vrste dom, kamor se bom z veseljem vračala.