Zakrament svetega zakona ali poroka je trenutek, ki za vedno spremeni življenji dveh ljudi, ki se imata rada. Podata se na skupno pot ljubezni, služenja, rasti in veselja. Čestitamo vama za ta korak!

Priprava na cerkveno poroko zahteva nekaj formalnosti, ki jih je treba pravočasno urediti.

Ko se skleneta poročiti, se za to najprej oglasita pri enem od vajinih domačih župnikov. Ta vama bo povedal, kaj potrebujeta za poroko, saj je sveti zakon poleg zakramenta tudi pravni dogodek. Dobro je, da se z duhovnikom začneta pogovarjati vsaj pol leta pred poroko, zaželeno že prej.

Tečaj priprave na zakon

Še posebej je pomembno, da se dovolj časa pred poroko odločita za program priprave na zakon. V vsakem primeru se velja priprave na zakon udeležiti vsaj pol leta pred poroko.

Vsak izvajalec programov priprave vama je dolžan na koncu izdati uradno potrdilo, ki ga bosta potrebovala kot dokument pri zapisniku pred poroko.

Rezervacija termina

Ni pravil, koliko zgodaj je potrebno rezervirati termin za poroko v cerkvi, dobro pa je, da to storita čimprej.

Izbira kraja

Praviloma cerkvena poroka poteka v cerkvah. Če sta povezana z domačim krajem in domačo župnijo, je lepo, da poroka poteka v eni od župnij, kjer sta doma. Lahko pa izbereta za poroko tudi cerkev v katerikoli drugi župniji.

Izbira duhovnika

Načeloma vajin poročni obred lahko vodi katerikoli duhovnik, ki ga zaprosita. Če sta za poroko izbrala duhovnika, ki ni župnik v župniji, kjer bo poroka potekala, mu mora domači duhovnik odobriti, da lahko opravi obred v cerkvi njegove župnije. Z duhovnikom, ki ga bosta izbrala za poroko, se tudi dogovorita, ali želita poroko z mašo ali samo poročni obred.

Izbira poročne priče

Poročna priča pri cerkveni poroki je lahko vsakdo, ki je polnoleten in opravilno sposoben (to pomeni, da vidi, sliši in je priseben). Ker je priča samo priča dogajanju, ni potrebno, da je oseba verna, prav tako za to vlogo niso potrebni zakramenti.

Zapisnik pred poroko

Pri enem od (vajinih domačih)  župnikov se potem dogovorita za pripravo t.i. zapisnika pred poroko.

Zapisnik pred poroko je ključni formalni dogodek pred poroko. Njegov namen je, da se evidentirajo vsi potrebni dokumenti in zapišejo vsi uradni podatki, potrebni za poroko. Obenem zapisnikar preveri, ali imata opravljeno pripravo na zakon in ali obstajajo morebitni zadržki za sklenitev cerkvenega zakona.

Zapisnikar vaju še enkrat seznani z bistvenimi značilnostmi cerkvenega zakona, ki ga bosta sklenila. S svojim podpisom na koncu zapisnika potrdita, da sta bila s tem seznanjena in potrdita vse zapisane podatke.

Zapisnika ne opravi nujno duhovnik, ki vaju bo poročil. Praviloma ga opravi duhovnik v eni od vajinih domačih župnij (v tem primeru imata najmanj dela, da priskrbita potrebne dokumente). Če vaju poroči drug duhovnik, kot dela zapisnik, vama izda dokument, s katerim potrjuje, da je zapisnik opravljen. Ta dokument vama potem omogoča, da se lahko poročita tam, kjer sta se dogovorila.

Potrebni dokumenti za zapisnik

Ključna dokumenta, ki ga rabita za zapisnik pred poroko, sta krstni in samski list, ki ju prineseta s seboj. Krstni list dokazuje, da ste krščeni, samski pa, da še niste cerkveno poročeni. Krstni list vsak od zaročencev pridobi v župniji, kjer je bil krščen. Ponavadi je to domača župnija, ni pa nujno. Če torej sestavljata zapisnik v eni od domačih župnij, krstni in samski list domačemu zaročencu ni potreben, ker bo podatke duhovnik pridobil neposredno iz krstne knjige.

Še posebej bodite pozorni, če ste bili krščeni v tujini: pozanimajte se, ali je potreben uradno overovljeni prevod krstnega lista. Krstni list ne sme biti starejši od 6 mesecev. Poleg krstnega lista morata s seboj na zapisnik prinesti tudi potrdilo o opravljenem programu priprave na zakon ter osebne podatke o vajinih pričah. Priporočamo, da se zapisnik opravi najpozneje en mesec pred datumom poroke.

Zapisnik v primeru poroke med katoličanom in nekrščenim

Če se poroči krščeni z nekrščenim, mora nekrščeni ravno tako najprej dokazati, da še ni poročen. To stori s samskim listom, ki ga pridobi na civilnem matičnem uradu, in s potrditvijo dveh prič.

Poroka katoličana z nekrščenim je izjema, ki je mogoča le pod pogojem, da nekrščeni nima namena ovirati verske vzgoje otrok, krščeni pa mora izjaviti, da je s tem seznanjen. Zato oba podpišeta v zvezi s tem posebno izjavo. Na podlagi te izjave potem škofija izda posebno dovoljenje za poroko med krščenim in nekrščenim. To ureja duhovnik, ki sestavi zapisnik.